Zakaj sem napisal to knjigo? …
Ta knjiga ponuja delčke modrosti, pridobljenih življenjskih naukov in mojih osebnih misli. Zahvaljujoč Barbari Lenhard in Florianu Gastu, ustanoviteljema ARTsouthAFRICA, pa sem jo lahko dopolnil s čudovito umetnostjo – vse iz dežele ubuntuja, čarobne Južne Afrike. V knjigi z vami delim nekaj svojih doslej še neodkritih spoznanj o življenju, pa tudi lekcij in naukov, ki sem jih izkusil med potovanjem po svetu. Razkrivam nekaj navdihujočih resničnih zgodb turistov. Nekatere najbolj globoke skrivnosti so mi zaupali turisti, ko so mi pripovedovali o svojih notranjih bojih in travmatičnih življenjskih izkušnjah – hvaležen sem, da jih smem deliti z vami.
Globalna izkušnja in te očarljive skrivnosti in življenjske lekcije so mi omogočile, da sem doumel, spoznaval in razumel impresivne mednarodne voditelje in podjetnike. A ne samo to; srečeval sem neverjetne osebnosti, znane poslovneže in mednarodne voditelje; tiste, o katerih sem nekdaj le bral in jih občudoval. Govorim o globalnih ikonah, kot so Richard Branson, Ndaba Mandela (vnuk velikega Nelsona Mandele), Ivo Boscarol, dr. John Demartini, dr. Precious Moloi Motsepe in druge velike osebnosti, od katerih sem pridobil nova spoznanja.
A to ni vse; svoje življenjske lekcije sem okrepil tudi s srečanji tisočev čudovitih turistov, gostov, popotnikov in sodelavcev z vsega sveta.
Postal sem svetovljan, globalni popotnik. V knjigi zapisana spoznanja so zame pomembna in želim si, da vas spodbudijo k iskanju pristnosti, ali pa vam morda pomagajo ustvariti boljšo resničnost zase.
Tadej Peric
Iz uvoda – Ubuntu
Svet se spreminja zaradi navadnih ljudi, kot ste vi in jaz. Svet postaja boljši prostor z neumornimi napori tistih, ki opravljajo preprosta dejanja, kot so prijaznost v času nemirov, kot so nežna, skoraj nevidna dejanja sočutja in enosti.
V Južni Afriki obstaja koncept, imenovan ubuntu.
Ubuntu izhaja iz filozofije, ki pravi, da sem lahko človek le, če mi vi pokažete ogledalo moje lastne človeškosti. Oseba, ki izvaja ubuntu, to počne zato, ker je, ne ker poskuša biti. Pri tem se ne osredotočamo na prednosti, ki bi jih dobili s tem načinom življenja, ne pričakujemo nekega posebnega rezultata; z drugimi besedami: ubuntu pomeni, da smo odprti in dostopni za druge in da nam ne predstavlja grožnje, kadar so drugi bolj sposobni in boljši.
Pomembno se je boriti za tisto, v kar verjamete, in iskati svoje poslanstvo. A nad vsem tem je mir. Modrost je razumeti, kdaj se je treba boriti in kdaj mirovati. Ubuntu je ta modrost.
Ubuntu je koncept, ki ga ni mogoče v celoti razložiti z besedami; podobno kot ljubezen je abstrakten pojem; in čeprav je mogoče razložiti, kako ljubezen občutimo, resnično razumevanje izvira iz izkušenj. Tako kot ljubezen tudi ubuntu okušamo v duši; tako kot ljubezen ga moramo uskladiti z duhovnostjo. Preprosto povedano: vsaka oseba lahko deluje spodobno ali izvaja dejanja, ki koristijo človeštvu, vendar je ubuntu še mnogo več. Želim, da svet ve, da zamuja nekaj, kar ima veliko vrednost.
Iz predgovora h knjigi, Ndaba Mandela, vnuk Nelsona Mandele
Če lahko ljudi naučiš sovražiti, jih lahko naučiš tudi ljubiti
Nihče se ne rodi s sovraštvom, je pomemben nauk, ki me ga je naučil Nelson Mandela. Če lahko človeka naučimo sovražiti, ga lahko naučimo tudi ljubiti, saj je ljubezen za ljudi mnogo bolj naravno stanje kot sovraštvo.
Mnogo stvari sem se naučil od svojega dedka, saj sem z njim živel od svojega enajstega leta. Skupaj sva ostala večji del njegovega življenja vse do njegove smrti.
Oglejmo si nekaj slik, ki nas bogatijo v knjigi
Zahvala gre galeriji ArtSouthAfrica
Tukaj si lahko ogledate kratek video z avtorjem knjige Tadejem Pericem:
Vincent, mlad, v dobri telesni pripravljenosti in vedno nasmejan barist, je bil glavna atrakcija našega lokala. Ljudje so ga imeli radi, imeli so radi njegovo osebnost in njegov nasmeh. Vincent je znal iz gostov na plano privabiti najboljše, jih spodbujal k živahnosti in jim odluščil oklep zavrtosti. Ljudje so lahko bili v njegovi bližini pač to, kar so. Nekoč je komuniciral s sramežljivim parom; po približno uri je ta par postal središče in duša zabave, plesala sta vso noč in si dovolila biti kot najstnika, kot da sta edina na svetu.
Nekega dne se je na svojem domu Vincent samo sesedel in umrl. Odločitev družine je bila, da ne razkrijejo njegovega zdravstvenega stanja, zato nikoli nismo izvedeli, kaj se je v resnici zgodilo. Vincent je zagotovo še eno bitje, ki je prezgodaj, pri rosnih 28 letih, zapustilo svet.
Pot bo zagotovo postala težka in polna bo majhnih ali velikih izzivov. Nauk, ki se ga naj naučimo, je, da ne glede na ovire pot nadaljujemo in smo sami sebi luč, da smo sonce, ki sije na našo pot.
Vedno je lepo imeti nekoga, ki vam stoji ob strani, mogoče družina in prijatelji, morda sodelavci. Toda zapomnite si: nihče ne more sprejemati odločitev namesto vas, nihče natančno ne ve, po čem hrepenite, saj smo vsi kot posamezniki različni. Vsak med nami ima svojo pot, ki jo mora prehoditi, in ne glede na to, ali smo obdani z izjemnimi ljudmi, ki nam hočejo samo dobro, smo le mi tisti, ki lahko prepoznamo, katera pot je prava za nas.
Kako se ustalimo, bi torej morala biti odločitev, ki jo sprejme vsak posameznik na osnovi lastnih vrednot in poslanstva v svojem življenju. Vsak med nami ima pravico živeti skladno z lastnimi vrednotami, kar ni nujno v sozvočju s standardnimi modeli življenja, ki jih v kalupe oblikujejo skupnosti, družbe ali zgodovina.
Da boste lahko živeli uspešno in avtentično, pomeni, da boste kdaj plavali tudi proti toku, torej proti prepričanjem, ki jih je družba v vas vtisnila znova in znova od vašega rojstnega dne naprej. Ko živite avtentično, družba vrača udarec s tem, da vas opominja, kako bi naj živeli. Če opomini ne delujejo, vas družba udari z vsem, kar ima na razpolago. Pri tem mi na misel pridejo predvsem ljudje, kot so Nelson Mandela, Mahatma Ghandi, Buda, Dalai Lama in mnogi drugi, ki so se odločili živeti avtentično, pa jih je družba močno in brutalno napadla – najsi bo to z zaporom, s ponižanji, z ovadbami … s smrtjo. Družba jih je izvrgla kot vsiljivce, ki želijo spremeniti družbo v to, kar bi naj bila.
Imejte se radi v dobrem in slabem. Ni potrebno, da ste Gandhi ali Mati Tereza. Na vaš način, že s tem, da živite avtentično, spreminjate svet na bolje, ustvarjate svobodo zase in za druge. Na ta način prakticirate ubuntu filozofijo. Ne gre za to, da bi morali biti uporniški. Gre za to, da ste budni, da se zavedate, kaj pravijo drugi, a se počutite dovolj svobodne, da tudi kdaj podvomite in plavate proti toku, če je to potrebno.
Družbeni zakoni poskrbijo za cono udobja; dokler se podrejamo parametrom, ki jih družba pričakuje, živimo v coni udobja. Cono udobja nadzorujejo kot lutke. Izbire, ki jih imate, so omejene na pravila, ki jih postavlja družba.
Pobegnete lahko tako, da izstopite iz cone udobja, se naučite dvomiti, zaživite drugače! Zapomnite si, ljudje bodo vedno obrekovali, obsojali in izražali svoja stališča – a na vas je, da sprejmete odločitev, kako se boste na to odzivali. Velika verjetnost je, da se vas tovrstno obsojanje sploh ne bo dotaknilo, če boste živeli zvesti sebi. Vse to obsojanje in obrekovanje bo samo nek šum, za katerega se boste sčasoma naučili, kako ga ne slišati.
Ubuntu je orodje, ki vam bo pomagalo prelomiti in pobegniti iz cone udobja. Spremenilo bo vašo percepcijo, a morate se pripraviti na izstop iz udobja v neudobje. Ko postane neudobno, ste korak bližje izpolnitvi vašega poslanstva; kar pa je še pomembneje, začeli boste skrbeti za globalno družino. Najti poslanstvo pomeni smiselno prispevati v lastnem življenju in pozitivno učinkovati na življenja drugih.
Globalni nosilci moči, ki z industrializacijo uničujejo našo Zemljo, sedaj trpijo, ko narava vrača udarec. Ti »bogati« narodi vztrajajo na onesnaževanju in uničevanju. Čeprav korporacije začenjajo slediti družbeno odgovornim smernicam in trajnostno usmerjenim praksam, pa to v celoti ne rešuje problema. Narava se bo sama zacelila, a uničenje se dogaja hitreje, da bi si narava lahko opomogla. Povsem enostavna rešitev obstaja: prenehajmo že z uničevanjem. Zasnujemo lahko bistveno bolj trajnostni model razvoja!
Če se za trenutek vrnemo v zgodovino – tipična vasica je imela svojega poglavarja (tradicionalnega vodjo). Poglavar je skupaj s starešinami skrbel za vaško skupnost; oz. z drugimi besedami: vsi viri v vasi so pripadali vsem vaščanom, a poglavarji so vratarji, ki zagotavljajo, da ima vsak vaščan enakovredno oskrbo in da ščitijo vire pred pohlepnimi posamezniki. Da so to lahko zagotovili, so vsi posamezniki sodelovali in s tem omogočili razvoj vasi, v kateri se vsi razvijajo. To prakso poznamo pod imenom ekonomija blaginje.
Na nas je, da začnemo živeti skladno z našo resnico, kakršna koli že je. Če je res, da nas je ustvaril Bog ali vesolje ali nekdo tretji, potem zagotovo obstaja razlog, da smo natančno takšni, kot smo.
Potreben je množični ponovni zagon uma; potrebujemo genezo uma, obnovo, prebujenje načina razmišljanja, saj nas zatiran um našega pogojenega obstoja omejuje pri našem vsakdanjiku, pri vsem, kar počnemo, in z vsemi, ki so nam ljubi.
Vzemite si torej trenutek in začnite prevpraševati in dvomiti v vse, kar so drugi »vlili« in »vnesli« v vaš um; preučite, kaj se res občuti prav in kaj narobe glede na vaše življenjske izkušnje in situacije. Bodite prisotni v tem trenutku in se iz njega učite.
Prejmete jo lahko v tiskani obliki. Del kupnine (3,50 EUR) je namenjen fundaciji UBUNTU ESSENCE FOUNDATION, Južnoafriška republika, ki spodbuja in podpira mlade podjetnice in podjetnike, ki razvijajo trajnostne rešitve v Južnoafriški Republiki.