»Da se, če hočeš.«

Kot se za prvi pogovor z znanimi spodobi, gostimo prvega med prvimi. Vodi prvi uspešni dnevnik s področja financ v Sloveniji. Prvi, ki je povezal funkciji direktorja in odgovornega urednika. Prvi po finančni uspešnosti medija v Sloveniji. Prvi po številu let v sedlu vodenja neke časopisne hiše. Prvega, ki upa pokazati na nepravilnost, neetičnost … pa tudi dobro dejanje in uspeh. Ki ne »špara jezika«, kot so ga okarakterizirali v enem od intervjujev.

Govorimo seveda o Petru Franklu, odgovornem uredniku in direktorju Časnika Finance.

Že kar nekaj let vodiš Finance. Kateri dogodki so se ti najbolj vtisnili v spomin in zakaj?
Najsrečnejši je bil dan, ko so leta 2001 Finance postale dnevni časopis. Deset let truda in dela je rodilo sad.

Finance so stalnica v Sloveniji na področju finančnega novinarstva. Kakšna je vloga (kako jo ti vidiš) tega časopisa in kaj bi si želel še izpopolniti, popraviti?
Vloga časopisa je boriti se za davkoplačevalca, malega delničarja, podjetnika in menedžerja. Pri tem je vodilo cenjenje poštenja, trdega dela, znanja in okretnosti. Preganjamo neetična dejanja, korupcijo in slabo delo. Če so ljudje pošteni, sposobni, pridni, okretni in etični – naj postanejo tudi bogati in pri tem bi jim radi pomagali. Kaj bi izboljšal? Zelo me moti površnost, rad bi videl, da bi vsi skupaj bili še bolj novinarsko in strokovno podkovani.

Ali ocenjuješ, da so novinarji Financ ohranili kritično distanco do aktualnih dogodkov? Kaj je pravzaprav tisto, kar vas loči od ostalih?
Poskušamo ohraniti distanco. Od ostalih nas loči predvsem to, da gremo na živce tako enim kot drugim.

Delo urednika in hkrati direktorja je izjemno zahtevno, odgovorno, hkrati pa zahteva uravnoteženost – v vseh pogledih. Je bila kdaj kakšna situacija, ko si izgubil svojo “fasungo”, kot temu rečemo na Štajerskem?

Če veš, kaj je bistvo tvojega posla, potem ni nevarnosti, da bi vlogi zamešal. Če hočeš dobiti občinstvo, moraš biti do njega novinarsko pošten, potem lahko prodajaš njegove oglase. Če nisi novinarsko pošten, ne dobiš pozornosti, ki bo jo ponudil oglaševalcem. Preprosto.

Med vašimi odmevnejšimi projekti je zagotovo Podjetniški zmagovalec. Je kakšna izjava katerega od podjetij, predstavljenih v tej kategoriji, ki ti še posebej odzvanja v spominu?
Kake izjave se zdaj ne spomnim, vsem pa je skupna poslovna radoživost in vedrina. Da se, če hočeš. In ne išči problema za vsako rešitev.

Če bi lahko zaposlil, kogar koli bi želel, bi to bil … (zakaj)?
Zaposlil bi dobrega glasbenika. Klavir, harmonik, violina in klarinet. Glasba nas dvigne, je nekaj najlepšega v življenju. Po napornem delovniku bi skrbel za »žur«.

Pravzaprav si tudi ti evrski zdomec (migriraš na relaciji Švedska – Slovenija). Kako obvladuješ tuje lastnike, svojo kondicijo in čas?
Zelo sem srečen, da lastnik Financ nikoli ni bil in nikoli ne bo Boško Šrot. Lastnikov sicer ne obvladujem,kar pa ne pomeni, da niso dobri. Kondicija? Mala malica …

Naštej tri stvari (dejstva, mnenja …) o sebi, na katere si najbolj ponosen:
Ne razmišljam toliko o ponosu. Ampak: ponosen sem na to, če so ljudje okoli mene dobre volje in če sam k temu kaj pripomorem.

Koga in kaj bi vzel s seboj na samotni otok?
S seboj bi vzel ansambel Bratov Avsenik.

Ali uporabljaš spletne medije (družabna omrežja)? Katera in kje vidiš njihove prednosti?
Sem zelo družaben človek. Spletne medije seveda uporabljam. Prednosti? Hitra dostopnost. Demokratičnost. Obožujem YouTube.

Spraševala je: Natalija Postružnik

Vir: ZM blog